Kako se boriti z lenobo v turobnih dneh

V Ljubljani so novembri taki, da bi človek najraje ostal v copatah od jutra do večera. Nebo je nizko, dež ne preneha popolnoma, samo namiguje. Po mojih izkušnjah so to dnevi, ko se vsa motivacija stopi v skodelici kave in jo težko najdeš nazaj. Ne pišem tega zapisa kot človek, ki je premagal lenobo. Pišem ga kot človek, ki se z njo dogovarja vsak teden in si je zgradil nekaj pravil, ki mu pomagajo.

Najprej moram nekaj povedati: lenoba ni napaka. Včasih je samo telo, ki sporoča, da ima dovolj. Včasih je glava, ki rabi premor. Strokovnjaki s Harvarda v javno dostopnih gradivih pišejo, da je iskanje ravnovesja med naporom in počitkom del splošnega dobrega počutja. Vendar je obstaja razlika med iskrenim počitkom in lenobo, ki nas tlači. Ta zapis je o tem, kako razlikujem.

Manjša pričakovanja, ne manj korakov

V turobnih dneh si ne dam za cilj sedem kilometrov. Dam si za cilj samo to, da grem ven. Ko sem zunaj, je vse drugo bonus. Po mojih izkušnjah dvanajst dni od petnajstih, ko grem ven samo zato, da grem ven, na koncu pretečem več, kot če bi si zastavil ambiciozen cilj. Ambicija je v turobnih dneh najslabši svetovalec.

Mali rituali, ki delujejo zame

Imam tri rituale, ki mi pomagajo. Prvi je topli čaj pred tekom. Ne pred pol ure, ne pred deset minut — pet minut. Toplota se zlije v notranjost in telo se prebudi. Drugi ritual je oblečenje po slojih, tudi če mislim, da bo prevroče. Po desetih minutah se ravno prav prilagodim. Tretji ritual je, da grem najprej v napačno smer. Tako se ne morem hitro vrniti.

Glasba ali tišina?

Včasih z glasbo, včasih brez. V turobnih dneh sem ugotovil, da je tišina pogosto boljša. Slišim dež, slišim sebe. Ne tekmujem z besedami iz slušalk. Po mojih izkušnjah glasba odlično deluje ob lepih dneh, ko energije ne manjka. V dnevih, ko energija manjka, pa potrebujemo manj zvoka, ne več.

Kratke poti in znana okolica

V turobnih dneh nikoli ne izumljam novih poti. Tečem po istem krogu. Po mojih izkušnjah je novost prevelik napor za um, ki je že tako kovinsko trd. Znana pot ne zahteva odločitev. Telo gre samo. Glava se odklopi. To je natanko, kar potrebujem v dnevih, ko se mi noče.

Pravica do prekinitve

Dam si pravico, da se vrnem domov, če gre res slabo. Ne pretvarjam se, da sem močnejši, kot sem. Po mojih izkušnjah te pravice nikoli ne izkoristim. Občutek, da jo imam, je dovolj. Ko vem, da lahko končam, tudi končam manj kot prej. Šele ko si nekoga prisilim, postane resnično težko.

Iskren pogovor po teku

Po teku si vedno postavim eno vprašanje: kaj sem se danes naučil. Včasih je odgovor majhen. Včasih je odgovor “nič posebnega”. Tudi to je odgovor. Ta navada me uči, da je tek pogovor med menoj in dnem, ne tekmovanje. Strokovnjaki WHO opozarjajo, da je razumevanje lastnega telesa eden izmed dejavnikov, ki splošno spodbujajo dobro počutje.

Kdaj je v redu ostati doma

Vse to ne pomeni, da je vsak dan dan za tek. Včasih je telo res utrujeno. Po mojih izkušnjah je dober kriterij vprašanje: ali se po dvajsetih minutah hoje počutim bolje? Če ja, je tek smiseln. Če ne, je dan za počitek. Ta kompromis mi je vrnil veselje. Lenoba in počitek nista isto. Razumeti razliko je veščina, ne lastnost.

Vloga vremena v moji glavi

Vreme je v Sloveniji raznoliko in pogosto kapriciozno. V Ljubljani lahko v dvajsetih minutah preživiš tri letne čase. Sprva sem mislil, da je dež izgovor. Zdaj vidim, da je dež učitelj. Ko tečeš v dežju, opaziš, kako malo zares potrebuješ — vodoodporno jakno, kapo, navado. Po mojih izkušnjah so prav dežnati teki ostali v spominu močneje od sončnih. So tisti, ki te delajo bolj robustnega v glavi, ne v nogah. To še posebej velja v turobnih mesecih, ko se mraz in vlaga zlivata v eno samo otožno meglo.

Pogovor z lenobo, ne boj proti njej

Najbolj presenetljiva ugotovitev zadnjih let je, da lenobe ne morem premagati. Mogu se z njo le pogovarjati. Ko si rečem “danes ne morem”, se vprašam: “Kaj pa pet minut hoje, brez teka?” Lenoba običajno pristane na pet minut. Pet minut postane deset. Po mojih izkušnjah je z lenobo treba ravnati kot z mačjo, ki je prišla v hišo — ne preganjaj je, samo ji daj svoj kotiček. Tako je vse skupaj prijaznejše.

Pomembno: Ta vsebina je namenjena samo informativnim namenom in ni nadomestilo za strokovni nasvet. Pred začetkom novega programa telesne pripravljenosti ali dobrega počutja se posvetujte s kvalificiranim strokovnjakom. Informacije na tem blogu temeljijo na odprtih virih in osebnih izkušnjah. Ne nadomeščajo posveta s strokovnjakom.